V nedeljo, 5. marca, smo obeležili 13. mednarodni dan odprtih podatkov. Namen vsakoletnega mednarodnega dneva odprtih podatkov je širiti zavest, kako pomembni so odprti podatki za družbeni napredek, se zavzemati za sodelovanje in povezovanje deležnikov, ki odprte podatke že uporabljajo pri svojem delu, in hkrati spodbujati k ponovni uporabi podatkov.
Odprti podatki so podatki, ki so prosto dostopni ter vsakomur na uporabo in ponovno uporabo ter prerazporejanje brez omejitev avtorskih pravic in kakršnih koli prepovedi kopiranja in objavljanja. Pozitivna značilnost odpiranja podatkov je mogoča nadaljnja povezljivost podatkov ter ustvarjanje novega znanja.
Zavedanje pomena odprtih podatkov je ključno
Z razvojem informacijske tehnologije in vsakodnevno uporabo informacijskih naprav se je količina ustvarjenih podatkov bistveno povečala. Če podatkov ne znamo ustrezno zbirati in jih uporabljati, od njih nimamo veliko koristi. Pomembno je, da se zavedamo pomena odprtih podatkov, ki so ob ponovni uporabi lahko koristni ne zgolj za gospodarstvo, temveč za skupnost v celoti.
Kot nacionalno spletno točko za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor imamo v Sloveniji od leta 2016 vzpostavljen portal OPSI (OPSI – Odprti podatki Slovenije), ki šteje že več kot 4500 evidenc in zbirk odprtih podatkov, objavljenih s strani državnih organov in občin. Število objavljenih zbirk seveda ni dokončno, saj stremimo k njihovemu zvišanju. To bomo dosegli s čim bolj proaktivno objavo podatkov na portalu OPSI.
Odprti podatki danes predstavljajo pomemben pojem, saj je vedno več zanimanja s strani državljanov in drugih organov po javno dostopnih informacijah. Na portalu OPSI lahko do odprtih podatkov vsak dostopa brezplačno ne glede na namen uporabe. Trenutno najbolj obiskane zbirke podatkov na portalu OPSI so:
- Prvič registrirana vozila
- Evidenca registriranih vozil
- Indeksi cen življenjskih potrebščin
- Število zaposlenih v javnem sektorju na podlagi opravljenih ur
- Najvišja izplačila v javnem sektorju
Odprti podatki v zdravstvu lahko preprečijo, da zbolimo?
Delo na področju odprtih podatkov javnega sektorja vsako leto ocenjuje Evropska komisija, ki je decembra lani objavila Poročilo zrelosti odprtih podatkov za leto 2022 (v angleščini Open Data Maturity Report 2022). Slovenija je prevzela prvo mesto v skupini hitrih sledilcev (angleško Fast Trackers) in v skupni razvrstitvi ohranja odlično deveto mesto. Ocena temelji na zrelosti štirih dimenzij oziroma kategorij, in sicer so to politika odprtih podatkov (vključuje okvir nacionalne politike, upravljanje odprtih podatkov in izvajanje politike odprtih podatkov), vpliv odprtih podatkov (vključuje strateško ozaveščenost, politični vpliv, družbeni vpliv, vpliv na okolje in gospodarski vpliv), portal odprtih podatkov (funkcije portala, uporaba portala in trajnost portala) ter kakovost odprtih podatkov (ažurnost in popolnost podatkov oziroma metapodatkov, spremljanje in merjenje kakovosti metapodatkov, kakovost uvajanja in povezanih podatkov).
V našem zavodu Simbioza Genesis, socialno podjetje, si nenehno prizadevamo ozaveščati o pomenu in pomembnosti odprtih podatkov. Ana Pleško, direktorica Simbioza Genesis, socialno podjetje, dodaja:
“Pospešena digitalizacija zahteva premišljene pristope k ozaveščanju, izobraževanju in opolnomočenju širše javnosti. Z našim zavodom Simbioza sodelujemo v projektu Na krilih podatkov, kjer poleg družbe Roche Slovenija še DIH HealthDay.si, Inštitut za strateške rešitve (ISR), Spominčica – Alzheimer Slovenija in SRC Rešitve za zdravstvo, predstavljamo prednosti, ki jih deljenje anonimiziranih podatkov prinaša različnim udeležencem v zdravstvu. V okviru projekta želimo poudariti, da lahko sekundarna uporaba pospeši razvoj in raziskave, sočasno pa lahko to prinaša napredek tako v preprečevanju bolezni (preventiva) kot tudi pri zdravljenju.”
Več o projektu Na krilih podatkov si lahko preberete tukaj.
Vir: Gov.si
