Hvala vam za redno branje in spremljanje naše rubrike. Danes si jemljemo malo več časa za poglobljen razmislek o problematiki kadrovske stiske v zdravstveni oskrbi ter povzemamo zgled iz tujine.
Vprašanje, kdo bo v prihodnje skrbel za vse večje število starejših in pomoči potrebnih, ostaja eno osrednjih vprašanj sodobne družbe. Opozorila sindikatov ob uveljavljanju nove ureditve dolgotrajne oskrbe odpirajo pomemben razmislek o tem, kako v praksi zagotoviti stabilno ter kakovostno izvajanje storitev na domu. Kratkotrajni finančni ukrepi in možnosti pogodbenega sodelovanja sicer rešujejo trenutne vrzel, hkrati pa opozarjajo na globje, sistemske izzive, s katerimi se sooča področje zdravstvene in socialne oskrbe. Če želimo oblikovati dolgoročno vzdržen sistem, velja razmisliti o ključnih vzrokih za pomanjkanje kadra ter poiskati možnosti za izboljšanje delovnih pogojev in vrednotenja tega dela.
Povezanost nizkega življenjskega standarda in izgube družbenega spoštovanja
Pomanjkanje zaposlenih v zdravstveni in socialni oskrbi ni zgolj slovenski pojav, temveč izziv večine evropskih držav. Pri natančnejšem razmisleku o tem, zakaj mlajše generacije redkeje izbirajo te poklice, se razkrije jasna vzročno posledična veriga, ki se začne pri neustreznem materialnem vrednotenju.
Popolnoma logično je, da delo z ljudmi postopoma izgublja družbeno spoštovanje, če posameznikom ne zagotavlja ustreznega finančnega vrednotenja in zglednega življenjskega standarda. Kadar družba nekega poklica ne ovrednoti ustrezno materialno, mu podzavestno odvzame tudi družbeni ugled ter veljavo. Zaposleni v oskrbi se tako ne soočajo le s fizičnimi in psihičnimi napori na terenu, temveč tudi s spoznanjem, da jih sistem za njihovo predano delo ne nagrajuje s standardom, ki bi jim omogočal brezskrbno življenje.
Iz te osnovne zapostavljenosti neposredno izhaja naslednji člen v verigi, to je odsotnost možnosti za karierno napredovanje. Ker poklic v sistemu nima ustreznega statusa ali družbene veljave, država ter ustanove ne vlagajo v strukture, ki bi omogočale strokovni razvoj in napredovanje na delovnem mestu. Mladi z visoko stopnjo ambicioznosti tako zelo hitro trčijo ob stekleni strop. Ko ugotovijo, da predanost delu ne prinaša strokovnega napredka, odhajajo v druge, bolje ovrednotene panoge ali v tujino.
Sistem je žal postavljen tako, da se delo z ljudmi meri v togo odmerjenih minutah namesto po dejanskih potrebah posameznika. Zaposleni tako velik del svojega delovnega časa porabijo za izpolnjevanje obsežne birokracije in dokumentacije. Prekomerno administrativno delo jim odvzema strokovno samostojnost ter dragocen čas na terenu, kar uničuje prav tisto, kar jih je v ta poklic sploh privabilo, to je neposredna in sočutna pomoč človeku.
Kako Nizozemska s sistemskimi spodbudami privablja mlade v oskrbo?
Nizozemski izobraževalni in zdravstveni sistem ponuja izjemen zgled, kako opisano vzročno posledično verigo prekiniti že pri njenih temeljih. Čeprav so visokošolski in poklicni študiji na Nizozemskem v osnovi plačljivi za vse smeri, je država za deficitarno področje zdravstvene nege in oskrbe vzpostavila celovit nabor sistemskih in finančnih spodbud.
Osrednji steber nizozemskega modela predstavlja sistem plačanega izobraževanja ob delu, znan kot pot BBL (Beroepsbegeleidende Leerweg) ter dualni visokošolski programi zdravstvene nege HBO-V. V tem sistemu študenti že od prvega letnika delajo v zdravstvenih ustanovah ali organizacijah za oskrbo na domu. Namesto plačevanja šolnine prejemajo redno mesečno plačo ter imajo v celoti krit strošek izobraževanja. Država poleg tega neposredno subvencionira vpisna mesta ter ponuja posebne socialne dodatke za kritje življenjskih stroškov (zorgtoeslag).
Ker se mladi na Nizozemskem soočajo s hudo stanovanjsko stisko, so lokalne oblasti ter zdravstvene ustanove oblikovale posebne ukrepe za zagotavljanje bivalnih pogojev. Študenti in mladi diplomanti zdravstvenih smeri imajo prednostno pravico do subvencioniranih študentskih stanovanj ali namestitev v sklopu medgeneracijskih bivalnih skupnosti. S tem država mladim že med izobraževanjem zagotovi stabilen življenjski standard ter občutek, da je njihov poklic družbeno izjemno pomemben.
Model Buurtzorg: Povrnitev strokovne avtonomije in ugleda v praksi
Ob močni finančni in stanovanjski podpori mladim ključno vlogo pri delu na terenu igra svetovno znani nizozemski model Buurtzorg, kar v prevodu pomeni oskrba v soseski. Ta model temelji na popolni prenovi organizacije dela ter odpravi nepotrebne birokracije.
Oskrbo na domu na Nizozemskem izvajajo majhne, finančno in organizacijsko povsem samostojne ekipe, ki šteto do 12 strokovnjakov. Te ekipe delujejo brez vmesnih ravni upravljanja ali birokratskih kontrolorjev. Same upravljajo svoj čas, si razporejajo urnike ter sprejemajo neposredne strokovne odločitve o potrebah uporabnikov v svoji soseski. Namesto merjenja dela po minutah je poudarek na vzpostavitvi zaupanja ter spodbujanju uporabnikove lastne samostojnosti.
Model Buurtzorg aktivno vključuje tudi sodobne tehnologije ter rešitve e-oskrbe. Mladi strokovnjaki pri svojem delu uporabljajo pametne opomnike, klicne zapestnice ter digitalne aplikacije za koordinacijo oskrbe, kar jim opazno lajša vsakodnevno delo. Združitev zglednega finančnega statusa med študijem, stanovanjske varnosti ter avtonomije pri delu ustvarja okolje, v katerem je skrb za človeka na Nizozemskem znova postala cenjen, spoštovan in privlačen poklic za ambiciozne mlade.
Iskanje poti do stabilnega sistema oskrbe v Sloveniji
Kakovostna dolgotrajna oskrba na domu temelji na dveh enako pomembnih stebrih: na zadovoljnih ter ustrezno vrednotenih zaposlenih in na varnih ter samostojnih uporabnikih. Kratkotrajni finančni dodatki lahko preprečijo le najhujše kolapse, ne morejo pa nadomestiti celovite kadrovske strategije.
Izzivi kadrovske stiske zahtevajo celovit razmislek o ureditvi delovnih pogojev, zmanjšanju birokracije, zagotovitvi dostojnega življenjskega standarda za zaposlene ter ponovni vzpostavitvi družbenega spoštovanja do dela z ljudmi. Zgolj s premišljenimi in trajnimi sistemskimi spremembami bomo vsem generacijam zagotovili varno ter dostojno bivanje na domu.
Viri in več informacij:
- Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), Poklicno izobraževanje in dualni sistem BBL na Nizozemskem: cedefop.europa.eu/en/tools/vet-in-europe/systems/netherlands
- Model Buurtzorg Nederland, Avtonomno delo in inovacije v oskrbi na domu: buurtzorg.com/
- Commonwealth Fund Case Study, Home Care by Self-Governing Nursing Teams (Buurtzorg Model): commonwealthfund.org/publications/case-study/2015/may/home-care-self-governing-nursing-teams-netherlands-buurtzorg-model
