Kot smo že nekajkrat omenili v predhodnih člankih, sistem dolgotrajne oskrbe v letu 2026 ne ocenjuje le gibalnih sposobnosti bolnika. Zakonodaja med ključne dejavnike samostojnosti uvršča tudi vid in sluh. Osebe s hudo okvaro teh čutov se vsakodnevno soočajo s specifičnimi ovirami, ki jim onemogočajo varno bivanje brez tuje pomoči.
Posebne situacije: Fizična moč in nevarne okoliščine. Ocenjevalci na vstopnih točkah CSD se pri osebah z okvarami vida ali sluha osredotočajo na vpliv teh omejitev na vsakdanje življenje. Čeprav je bolnik fizično sposoben premikanja, izguba vida ali sluha prinaša tveganja pri naslednjih opravilih.
- Gospodinjstvo in prehranjevanje: Priprava toplih obrokov, uporaba gospodinjskih aparatov in pravilno jemanje zdravil postanejo brez pomoči nevarni.
- Komunikacija in orientacija: Popolna izguba sluha ali vida močno omeji sposobnost klica na pomoč ob nujnih dogodkih in orientacijo v prostoru.
Kako poteka ugotavljanje upravičenosti? Pri ocenjevanju samostojnosti na domu svetovalec uporablja uradno orodje, ki natančno točkuje določena področja.
- Sposobnost komuniciranja: Ocenjuje se, ali oseba potrebuje stalno vodenje, tolmača ali prilagojene pripomočke za osnovno sporazumevanje.
- Samooskrba v vsakdanu: Preverja se, ali lahko oseba varno vzdržuje osebno higieno, se obleče ter pravočasno prepozna nevarnosti v okolici.
- Zdravstvena dokumentacija: Vlogi je treba obvezno priložite zadnje izvide oftalmologa ali otorinolaringologa, ki natančno opredeljujejo stopnjo izgube vida ali sluha.
Katere pravice so na voljo v letu 2026? Za senzorne bolnike so ključne predvsem storitve pomoči na domu, ki vključujejo spremstvo in pomoč pri vsakdanjih opravilih. Na voljo sta tudi delovna terapija za prilagoditev domačega okolja ter brezplačna e-oskrba s prilagojenimi varnostnimi gumbi za primere stiske.
Viri in več informacij:
- Portal GOV.SI, Projekt Dolgotrajna oskrba: gov.si/zbirke/projekti-in-programi/dolgotrajna-oskrba/
Delite povezavo do članka z vsemi, ki jim koristijo te informacije.
