Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) prinaša strukturno spremembo v organizaciji in financiranju storitev, saj se jedro financiranja negovalnih storitev seli na državno raven pod okrilje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ker se s tem spreminja dotedanja vloga lokalnih skupnosti, zakonodaja natančno določa mejo med državnimi storitvami in nalogami, ki še naprej ostajajo v domeni občin.
1. Državna raven: Centralizirano financiranje nege
Državni steber dolgotrajne oskrbe deluje centralizirano. Postopke ugotavljanja upravičenosti vodijo vstopne točke na Centrih za socialno delo (CSD), finančna sredstva pa zagotavlja ZZZS.
- Financiranje storitev: Iz namenske blagajne se v celoti financirajo storitve za vse uporabnike, ki na uradni oceni samostojnosti izpolnijo zakonsko določene pogoje (vstopni prag najmanj 12,5 točk).
- Obseg kritja: Država krije stroške profesionalne zdravstvene nege in neposredne oskrbe, tako pri izvajanju storitev na domu kot v institucionalnem varstvu.
2. Lokalna raven: Zakonsko določene obveznosti občin
Občine po novem zakonskem okviru ne upravljajo več z državnim stebrom dolgotrajne oskrbe. Njihove obveznosti so natančno opredeljene v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) in obsegajo tri ključna področja.
Sofinanciranje klasične pomoči na domu
Pomoč družini na domu kot socialnovarstvena storitev ostaja v pristojnosti občin. Namenjena je posameznikom, ki so na oceni CSD prepoznani kot preveč samostojni za vstop v državni sistem dolgotrajne oskrbe, vendar še vedno potrebujejo podporo pri gospodinjstvu ali bivanju. Lokalne skupnosti morajo to storitev po zakonu sofinancirati v višini najmanj 50 odstotkov cene.
Doplačila oskrbnin v domovih starejših
Sistem dolgotrajne oskrbe v ustanovah krije stroške negovalnih storitev, medtem ko strošek namestitve in prehrane (oskrbnina) ostaja obveznost uporabnika. Če posameznik ali njegovi zavezanci teh stroškov zaradi nizkih prihodkov ne morejo kriti, razliko v skladu z Zakonom o socialnem varstvu še naprej doplačuje občina njegovega stalnega prebivališča.
Razvoj lokalne infrastrukture
Lokalne skupnosti ohranjajo pristojnost na področju prostorskega načrtovanja. To vključuje gradnjo oskrbovanih stanovanj, zagotavljanje prostorov za lokalne dnevne centre ter podpiranje lokalnih društev, ki delujejo na terenu.
3. Prehod med sistemoma v praksi
Sistemska razmejitev v praksi pomeni, da sta javna mreža dolgotrajne oskrbe in občinski program pomoči na domu neposredno povezana. Ko posameznik odda vlogo na CSD in ne doseže zakonskega praga za državno financiranje nege, se njegova obravnava usmeri v občinski program pomoči družini na domu.
Viri in več informacij:
Portal GOV.SI, Področje dolgotrajne oskrbe: https://www.gov.si/teme/dolgotrajna-oskrba/
Zakon o socialnem varstvu (ZSV): Člena 42 in 43, ki opredeljujeta finančne obveznosti občin pri pomoči na domu in doplačilih v domovih.
