Nič vas ne stane, da ste dobrodelni. Namenite del dohodnine Simbiozi.

Dolgotrajna oskrba: Varstvo osebnih podatkov in digitalizacija

‹Nazaj
Simbioza > Novice > ODRASLI > Dolgotrajna oskrba: Varstvo osebnih podatkov in digitalizacija

Digitalizacija postopkov v dolgotrajni oskrbi omogoča hitrejše obdelave zahtevkov in boljše usklajevanje storitev na terenu, hkrati pa zahteva dosledno spoštovanje standardov varstva osebnih podatkov.

Digitalne evidence in informacijski sistem

Proces uveljavljanja in izvajanja pravic do dolgotrajne oskrbe poteka preko centraliziranega informacijskega sistema. Ta povezuje vstopne točke na centrih za socialno delo (CSD), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in izvajalce storitev. Digitalizacija zajema:

  • E-vloge in ocenjevalne listine: Digitalni zapis ocene samostojnosti ter določitve kategorije oskrbe.
  • Osebni načrt oskrbe: Elektronsko vodenje podatkov o izbranem izvajalcu, obsegu storitev in časovnem poteku izvajanja.
  • E-oskrba in pametne tehnologije: Uporaba pametnih zapestnic, detektorjev padcev in drugih podpornih tehnologij, ki za delovanje zbirajo lokacijske ali fiziološke podatke uporabnika.

Varstvo občutljivih podatkov

Podatki o zdravstvenem stanju, stopnji samostojnosti in bivalnih pogojih upravičencev sodijo med posebne (občutljive) kategorije osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR) in Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

  • Omejen dostop: Do podatkov lahko dostopajo le pooblaščene osebe (strokovni delavci na CSD, koordinatorji oskrbe, zdravstveno in oskrbovalno osebje) in samo v obsegu, ki je nujen za izvajanje posamezne storitve.
  • Varnostni ukrepi: Izvajalci in država morajo zagotavljati šifriranje podatkov, varno shranjevanje ter sledljivost vpogledov v elektronske kartoteke.

Pravice uporabnikov in nadzor

Zakonodaja upravičencem do dolgotrajne oskrbe zagotavlja nadzor nad lastnimi podatki:

  • Pravica do informiranosti in vpogleda: Uporabnik ima pravico do vednosti, kateri podatki se o njem zbirajo, komu se posredujejo in kdo je vpogledoval v njegovo mapo.
  • Soglasje pri podpornih tehnologijah: Uporaba naprav za oddaljeno spremljanje (npr. e-oskrba) zahteva izrecno privolitev uporabnika ali njegovega zakonskega zastopnika.
  • Pravno varstvo: V primeru suma nepooblaščenega vpogleda ali zlorabe podatkov lahko uporabnik poda prijavo pri Informacijskem pooblaščencu RS.

Viri:

  • Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), Uradni list RS, št. 84/23.
  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), Uradni list RS, št. 163/22.
  • Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (GDPR).

Sorodne objave

Dolgotrajna oskrba: Umetna inteligenca kot pomočnik pri oskrbi doma. Kdaj jo vprašati za nasvet in kje potegniti mejo?

Umetna inteligenca postaja vse bolj prisotna v našem vsakdanu. Številni svojci, ki skrbijo za starejše ali iščejo informacije o pravicah...

Dolgotrajna oskrba: Pametne tehnologije in pripomočki za varen dom

Osnovna e-oskrba z zapestnico in varovalnim telefonom je uveljavljen del pravic v sistemu dolgotrajne oskrbe. Kljub temu pa se sodobne...
f3žo

Simbioza na F3ŽO: brezplačno rešujemo vaše digitalne zagate

Tudi letos bo Simbioza del Festivala za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Pred glavnim vhodom poiščite našo sivo-oranžno Simbiozo Mobiln@ in...

Dolgotrajna oskrba: Kaj prinaša novi interventni zakon za uporabnike in zaposlene?

Državni zbor je na izredni seji 18. septembra 2026 z 61 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o začasnih...