Poročilo mednarodnega projekta YouTHink: z naslovom Media Literacy Education Insights: Responsible Youth Through Media Literacy Education
Zaskrbljujoč trend in vrzeli v medijski pismenosti
Ključne ugotovitve iz ustvarjalnih delavnic in interaktivnih anket, ki so bile izvedene med januarjem in marcem 2025 v državah partneric projekta YoTHink v Litvi, Portugalski, Italiji in Švici, razkrivajo zaskrbljujoč trend. Čeprav mladi ponavadi verjamejo, da znajo kritično oceniti informacije, objavljene na internetu in v družbenih medijih, njihove dejanske navade kažejo precejšnje vrzeli v kritičnem mišljenju. Poročilo navaja, da je 91 % anketirancev, starih od 14 do 19 let, nagnjenih h kritičnemu vrednotenju spletnih informacij in da »včasih« ali »redko« verjamejo vsemu, kar vidijo ali preberejo v digitalnem prostoru. Vendar 53 % mladih priznava, da »včasih« verjamejo vsemu, kar vidijo, 29 % pa se jih pri preverjanju informacij zanaša na »zdravo pamet«, ki ne temelji vedno na objektivnih mnenjih in dejstvih. Ti podatki ponazarjajo potencialno ranljivost mladih za zavajajoče ali napačne informacije.
Spodbudno je, da se pri preverjanju informacij 31 % anketirancev zanaša na več virov, 23 % pa analizira vir informacij. Vendar pa so mladi na vprašanje o največjih izzivih pri ocenjevanju zanesljivosti virov navedli, da še vedno težko razumejo, ali je vir zanesljiv (41 %), in razlikujejo med mnenjem in dejstvi (28 %). Ob vrednotenju teh podatkov lahko domnevamo, da če imajo mladi resnično dobre sposobnosti kritičnega mišljenja, ti izzivi ne bi smeli biti tako pomembni.
Drug zaskrbljujoč pojav je povezan z navadami mladih pri brskanju po internetu. Več kot polovica anketirancev, 58 %, je navedla, da na spletu preživijo več kot 3 ure na dan. Najbolj priljubljene družbene platforme so YouTube (21 %), Instagram (20 %), TikTok (18 %) in Snapchat (14 %). Čeprav si te platforme prizadevajo za boj proti dezinformacijam in odstranjevanje zavajajočih vsebin, je tveganje, da mladi naletijo na lažne novice še vedno realno.
O ustvarjalnih delavnicah in rezultatih interaktivih anket
K ustvarjalnim razpravam je bilo povabljenih 40 interdisciplinarnih strokovnjakov iz partnerskih držav, ki delajo z mladimi, razvijajo programe usposabljanja ter sodelujejo pri izobraževanju na področju medijske in informacijske pismenosti. Med razpravami so udeleženci delili svoja razmišljanja o najpomembnejših trendih in izzivih na področju medijske in informacijske pismenosti. Razpravljali so o pričakovanjih in potrebah mladih v tem kontekstu, preučevali vpliv umetne inteligence na kritično mišljenje ter raziskovali, katere inovativne metode in orodja so najprimernejša za razvoj medijske pismenosti mladih.
V raziskavi med mladimi je bil z anonimnim spletnim vprašalnikom opravljen pogovor z več kot 200 anketiranci iz zgoraj omenjenih držav, starimi od 14 do 19 let. Anonimna anketa je vsebovala vprašanja, s katerimi so mlade neposredno spraševali o njihovih navadah pri spletnem brskanju, metodah preverjanja informacij in izzivih, s katerimi se srečujejo pri vrednotenju informacij v virtualnem prostoru.
Izzivi medijske pismenosti
Poročilo povzema razprave, ki so potekale med ustvarjalnimi delavnicami, in poudarja vse večjo krizo zaupanja v vire informacij, razvrednotenje strokovnega znanja ter pomanjkanje osebne odgovornosti in na vrednotah temelječega odnosa v digitalni sferi. Poročilo omenja tudi spremenjene pisne in bralne navade, izginjanje koncepta avtorstva in površno uporabo informacij. Poleg tega poročilo kritizira sedanje izobraževanje o medijski pismenosti, ki se pogosto osredotoča le na tehnične veščine in ne spodbuja celostnega razumevanja medijskega ekosistema in njegovega delovanja. Nazadnje poročilo opozarja na brisanje meje med virtualnim in fizičnim svetom ter izgubo kulture razpravljanja med mladimi, kar predstavlja nove izzive za izobraževanje o medijski pismenosti.
Umetna inteligenca v izobraževanju za kritično mišljenje
Veliko pozornosti je v poročilu namenjene tudi umetni inteligenci. Ta tehnologija danes spreminja pravila igre na celotnem informacijskem področju. Poročilo poudarja, da se mladi premalo zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša UI, kot so dezinformacije, lažne novice, deepfakesi, ki jih ustvarjajo algoritmi v družbenih medijih. Poročilo tudi navaja, da je tehnologija umetne inteligence neločljiv del sodobnega sveta, zato se ji ni najpomembneje izogibati, temveč gojiti sposobnost njene kritične uporabe in skrbnega vrednotenja vsebin, ki jih ustvarja.
Kako razvijati veščine medijske in informacijske pismenosti ter kritičnega mišljenja?
Odgovor na vprašanje, kaj storiti, ni enostaven, vendar poročilo ugotavlja, da danes poučevanje le posameznih orodij ali spretnosti ne zadostuje – bistveno je splošno razumevanje delovanja medijev. To pomeni, da mora biti mlad človek sposoben razumeti celotno informacijsko verigo: kako sporočilo nastane, kaj je njegov vir, kakšno je njegovo tehnično in družbeno okolje, čemu služi in kakšen vpliv ima. Mladi morajo biti ne le sposobni komunicirati, temveč se morajo naučiti biti tudi posamezniki in ne le del množice, na katero je mogoče zlahka vplivati.
Celotno poročilo v angleščini je na voljo TUKAJ.
Povzetek poročila v slovenščini je na voljo TUKAJ.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Erasmus+ nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
