Demenca v Sloveniji že dolgo ni več le vprašanje posameznika ali njegove družine, temveč postaja eden ključnih izzivov celotne družbe. Raziskave opozarjajo na neizprosen podatek: zaradi staranja prebivalstva se bo število oseb z demenco do leta 2035 pri nas povečalo za skoraj 60 %.
Da bi razumeli, kako nam pri tem pomaga sistem dolgotrajne oskrbe, moramo najprej spremeniti pogled na to, kaj demenca sploh je in kako jo nova zakonodaja obravnava.
Več kot le zdravstvena diagnoza V strokovnih krogih vse pogosteje prehajamo z “biomedicinskega modela”, ki išče le zdravila, na socialni model razumevanja. To pomeni, da demence ne gledamo le kot na bolezen možganov, ampak kot na stanje, ki korenito spremeni socialni svet človeka.
- Potreba po varnosti: Ne gre le za fizično nego, ampak za nadzor, orientacijo in varno bivanje.
- Potreba po vključenosti: Oseba kljub upadu kognitivnih sposobnosti potrebuje občutek koristnosti, ohranjanje veščin in socialni stik.
Kako demenco naslavlja novi zakon (ZDOsk-1)?
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša pomemben premik: demenca in kognitivni upad sta zdaj uradno izenačena s fizičnimi omejitvami. Poglejmo ključne točke:
- Novo ocenjevalno orodje: Pri določanju kategorije pomoči na vstopni točki CSD se zdaj posebej ocenjujejo kognitivne sposobnosti (Modul 2) ter vedenjske in psihološke težave (Modul 3). To pomeni, da oseba, ki fizično še zmore marsikaj, a je zaradi demence dezorientirana ali ogrožena, lahko prejme najvišjo stopnjo pomoči.
- Pravica do nadzora: Zakon priznava, da dementna oseba potrebuje stalno prisotnost. To se ne šteje le kot “druženje”, ampak kot nujna oblika oskrbe za zagotavljanje varnosti.
- E-oskrba: Zakon predvideva sofinanciranje tehnologij (senzorji gibanja, detektorji padcev), ki omogočajo varnejše bivanje doma in hitro ukrepanje v nujnih primerih.
- Usposabljanje za svojce: Oskrbovalci družinskega člana bodo po novem zakonu deležni obveznih izobraževanj, ki vključujejo znanja o specifiki demence, kar naj bi olajšalo vsakodnevno nego.
Zakon (ZDOsk-1) postavlja dobre teoretične temelje za obravnavo demence, saj priznava njeno kompleksnost. V prihodnjih zapisih pa bomo raziskali, kako se ti členi obnesejo v praksi in kje so največji izzivi pri uveljavljanju teh pravic.
Viri in več informacij:
Zbornica delovnih terapevtov Slovenije: zdts.si Portal GOV.SI, Projekt Dolgotrajna oskrba: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/dolgotrajna-oskrba/
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo: https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/636
ZRC SAZU, Publikacije o socialnih razsežnostih demence: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/download/2038/8363/1890?inline=1Portal GOV.SI, Projekt Dolgotrajna oskrba: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/dolgotrajna-oskrba/
Delite povezavo do članka z vsemi, ki jim koristijo te informacije.
