Rekordno število mladih je letos del medgeneracijske akcije Simbioza. Spoštovanja vredno!
Prvi dan medgeneracijske prostovoljske akcije Simbioza je za nami, na našem naslovu zgodbe@simbioza.eu pa se je nabralo kar nekaj vtisov v besedi in sliki. Prostovoljci so se izvrstno odrezali, saj so pustili dober vtis pri letošnjih udeležencih.
Ga. Zmaga Prošt je ob koncu prve delavnice v Renčah zapisala: ‘Pa smo dočakali dan D in skupaj staknili glave mladi in starejši. Računalnik, čudo 20.stoletja, čudo informacijske dobe, naglega napredka človeškega rodu. Prav včeraj sem slišala statistične podatke, da ga ima že 76 % vseh slovenskih gospodinjstev. Brez njega v današnjem času le malokdo shaja, tudi mi, generacija baby-boom. V šoli je mladim sopotnik in okno v svet. Žal prenekaterim tudi s pretiranim »srfanjem« po svetovnem spletu ukrade dragocene trenutke za osebna srečanja, pogovore in izmenjave stališč, mnenj v neposrednem stiku, kjer stoji pred nami oseba z vsem svojim obličjem in jo zaznavamo in doživljamo z vsemi petimi čutili. […] Potrebujem računalnik, potrebujem OKNO v SVET. Želim spoznati do sedaj neprepoznane možnosti, da bom lažje in hitreje opravljala nekatera rutinska opravila, porabila zanje manj časa in nenazadnje svoje možgane spodbudila za učenje in pomnjenje novega, drugačnega. ČAS ZA UČENJE JE VSE ŽIVLJENJE!’
Naša prijateljica Fanči Moljk letos piše dnevnik o dogajanju v njenih koncih, na Dolu pri Hrastniku. Ob koncu prvega dne nam je posredovala ta zapis: ‘Letos do zadnjega dne nismo vedeli, kdo bo na Dolu vodil delavnico. Lanska dva mentorja Aleš in Matjaž sta bila žal službeno zadržana, Suzana, ki je bila predvidena za letos, pa je mislila vskočiti kot prostovoljka na šolo v Hrastniku. Pa smo se lotili akcije in privabili dovolj prostovoljcev tudi na hrastniško šolo. Tako je bila Suzana rešena. Medtem ko je pripravljala vse potrebno za začetek, klepetamo z učenci. Soseda z bližnjega hriba pravi: „Marjana pa ni. Nekaj doma dela!“ „Ti mu kar povej, da ima danes opravičeno, jutri bo pa težka… Naj raje pride!“ se smejem. Že med delavnico sta se po gsm-ju zmenila. Jutri bo tu… Od lani sta prišli spet Milka in Mira, da svoje znanje nadgradita. Čeprav Milka že celo leto veselo šiba po faceboku, Mira pa je glavna pri skypu, ker ima hčerko v Luksenburgu in ji pride ta povezava zelo prav. Vesela sem tudi Borisa z Laz, saj nisem verjela, da bo prišel. Doma ima nekaj kozic in bi človek mislil, da ga ne zanima nič drugega. Vesela sem tudi Natalije, Cvetke in sploh vseh. Tistim, ki so tu prvič, asistenti še posebej pomagamo. Pri pisanju radi pozabijo na presledek za ločili, pa do konca zelo napredujemo. Suzana jim naloži pisanje VABILA za rojstni dan, jaz pa predlagam še nekaj vrstic VTISOV ob prvem dnevu. Malo se upirajo, da nič ne vedo, potem pa napišejo zelo prisrčne vtise. Predlagam, da bi jih pisali vsak dan, potem pa bi jih poslali na moj e- naslov. S Suzano se zmeniva, da greva dopoldne pogledat v hrastniško knjižnico. Samo tam imajo usposabljanje dopoldne in popoldne.’
Gospod Silvester Jakša je kot vodja delavnice v OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah svoja opažanja strnil v teh nekaj stavkov: ‘Ne vem kako naj začnem, morda je smiselno če povem naprej da mi je bilo kot vodji delavnice sprva malce izziv, nato pa so me tečajniki odlično sprejeli in kmalu smo skupaj z zanosom leteli čez gradivo. Danes je prišlo 6 tečajnikov, 4 gospe in 2 gospoda ter 5 prostovoljcev vključno z mano. Za jutri je planirano, da bo tečajnikov še več, vendar bo pa po drugi strani kak prostovoljec manj, kar je škoda. Na splošno smo vsi neizmerno uživali v delu in po končani delavnici je bilo med tečajniki kakor tudi prostovoljci čutiti pozitivno energijo in zagon za naslednje dni. Ostali prostovoljci so se odlično odrezali in sem zelo ponosen ter mi je v čast da lahko sodelujem z njimi.’
Foto utrinke iz Dola pri Hrastniku, Gomilskega, Nove Gorice, Dravograda, Ljubljane, koprskega naselja Prade, Renč, Vuzenice in Maribora, če naštejemo le nekatere, si lahko ogledate v fotogaleriji.
