Prometne površine si vsak dan delimo z različnimi udeleženci, med katerimi so nekateri bistveno bolj izpostavljeni nevarnostim kot drugi. Med nami so tudi tisti, ki so v prometu najbolj izpostavljeni: pešci, kolesarji, motoristi, otroci, starejši in osebe z invalidnostjo. Njihova varnost je v veliki meri odvisna prav od naše pozornosti, potrpežljivosti in razumevanja.
Spoštovanje kot temelj varnosti
- Kjer prevladujeta strpnost in spoštovanje, so ceste varnejše. Vozniki imamo posebno odgovornost, saj upravljamo vozila, ki lahko v trenutku postanejo nevarna. Kratek trenutek potrpežljivosti-na primer, da pešcu omogočimo prečkanje ali kolesarju damo dovolj prostora-lahko pomeni veliko razliko.
Prehodi za pešce niso le črte na cesti
- So prostor zaupanja. Ko pešec stopi nanje, verjame, da ga bodo vozniki opazili in ustavili. Zato je pomembno, da se prehodom približujemo z večjo pozornostjo in pravočasno zmanjšamo hitrost.
Kolesar ni ovira, ampak enakovreden udeleženec
- Kolesarji so vse pogostejši del prometa, a tudi med najbolj ogroženimi. Pri prehitevanju jim namenimo dovolj prostora. Malo več razdalje pomeni veliko več varnosti.
Otroci in starejši potrebujejo več razumevanja
- Otroci so nepredvidljivi, starejši pa pogosto potrebujejo več časa za odziv. V obeh primerih šteje naša potrpežljivost. Nič ni pomembnejšega od tega, da jim omogočimo varno udeležbo v prometu.
Pozornost je največja zaščita
- Mobilni telefoni, hitenje in raztresenost nas lahko hitro stanejo pozornosti A prav zbranost je tista, ki preprečuje nesreče. Vsak pogled stran od ceste je lahko odločilen.
Promet ni le sistem pravil, temveč skupnost ljudi, ki si delijo isti prostor. Vsako naše dejanje vpliva na druge. Če bomo z mislijo na najbolj ranljive, bomo ustvarili okolje, kjer se lahko vsak počuti varno. In prav to bi moral biti cilj vseh nas.
Sporočilo za javnost izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča Ministrstva za javno upravo.
